Za zadnji pohod pred počitnicami smo si izbrali Sveto Goro, na katero smo se povzpeli, jo obhodili in jo celo podhodili.

Najprej smo se povzpeli na Kekca. Pot smo nadaljevali proti Škabrijelu, a smo ga tokrat po južnem pobočju obšli. Iz Prevale do začetka vzpona na Sveto Goro nas je čakal krajši sprehod po glavni cesti. Naučili smo se, da morajo večje skupine za razliko od posameznikov hodit po desnem robu cestišča. Na začetku vzpona na Sveto Goro se začnejo prvi protesti lačnih pohodnikov, ki pa se jim želje že kaj kmalu uresničijo in svoje želodčke napolnijo s prvimi kilogrami sladkorja. Obnovimo tudi zgodovino tega področja, vse od 1. Svetovne pa do vietnamske vojne. Na poti do vrha nas čakajo še manjše in večje kaverne, kjer nam prav pridejo čelade in čelne svetilke. Na Sveti Gori si privoščimo drugo kosilo in pot nadaljujemo po makadamski cesti mimo Vodic. V spodnjem delu pa zavijemo v strugo potoka Slatna, ki ji sledimo do Grgarja. Pred nami je še lažji vzponček do Prevale in povratek mimo Škarbijela nazaj v Solkan.

Izlet nam je z vsemi štiriintridesetimi (34) postanki vzel dobrih 8 uric, veliko smo se smejali, si nagajali, pojedli ogromne količine sladkorja.. Skratka imeli smo se super.

Kot rečeno je bil to zadnji pohod v tem šolskem letu. Če ste se imeli z nami lepo, vas vabimo še na tabor, ki bo letos združen s taborom sekcije za varstvo gorske narave in bo potekal med 26. julijem in 1. avgustom ob reki Nadiži.

Nekaj foto utrinkov pa tukaj.

Zapisal: Miha Lozar