Sonce, ki je za kratek čas pokukalo izza deževnih oblakov, nas je zopet zvabilo na plan. Tokrat smo se podali na Sežanski Kras, točneje na Kokoš (674 m), domačini ji ljubkovalno pravijo Kokoška. V soboto, 18. maja 2013, smo se z avtobusom zapeljali do nekdanjega mejnega prehoda Lipica. Od tam smo nadaljevali peš po strmejši poti, ki pa je zato hitreje minila. Tik pod vrhom se nam je odprl čudovit razgled na morje in Tržaški zaliv, Sežanski Kras in vse do Nanosa. Do koče nas je čakal le še sprehod skozi borov gozd in že smo lahko pomalicali dobrote iz nahrbtnika. Da bi pregnali preteče deževne oblake, smo zapeli in zaplesali naš že tradicionalni ples »bugi-bugi«, pa še »konjenika« in »banano«. Za končno ogrevanje je sledila še igra v lovljenju rutice. Dodobra ogreti smo na vrhu Kokoške, s pogledom na Slavnik, za spomin napravili še skupinsko fotografijo. Po krožni poti smo se nato vrnili na izhodišče. Za prijetnejši zaključek izleta smo si v Lokvi ogledali še Fabianovo muzejsko trgovino, ki je nepretrgoma delovala od leta 1869 do 1948. Gospod Miro Slana nam je predstavil, kako so včasih trgovali in kaj vse so prodajali v trgovini z mešanim blagom. Za sladko pot domov nam je v papirnate škrniclje natrosil bonbonov, s kakršnimi so se nekoč radi sladkali otroci.

Izleta se je udeležilo 51 otrok iz osnovnih šol Šempas, Solkan, Šempeter-Vrtojba, Bilje in Kostanjevica ter pet mentoric (Nataša, Lidija, Vanja, Klarisa in Petra) in trije vodniki (Neža, Tina in Matej).

Pa še zanimivost, kako je Kokoška dobila ime:

Ker je bil hrib neporaščen, so mu domačini rekli Golina, (naglušni ali hudomušni) Italijani pa Gallina (= kokoš), mi smo njihovo ime spet poslovenili in to so sosedje še enkrat »prevedli« v Monte Cocusso. Meja teče skoraj tik koče. (Vir: http://pohribih.blogspot.com/2007/11/koko-za-prijatelje-kokoka.html)

Nekaj utrinkov z izleta si lahko ogledate v fotogaleriji.

Zapisala: Neža Mahorčič