Dr. Jože Andlovic praznuje 85 let (12.11.1923 – 12.11.2008) Jože je eden tistih, ki tiho in neopazno leze po poti, ki mu je namenjena. Na pragu njegovega visokega življenjskega jubileja ga včasih srečam na sprehodu z palico v roki in v družbi malo mlajše življenjske sopotnice Darinke. Njegove oči so še vedno iskrive, pogovor pa kot običajno zbeži v gore in na alpinistične odprave, kjer je v družbi alpinistov in šerp preživljal srednje obdobje svoje bogate življenjske poti. Tisti, ki ga bolje poznamo in smo pred kratkim iz njegove knjige spoznali še njegovo mladost in doživetja vojnih let vemo, da je v gorah celil rane na duši in telesu ter nabiral energijo za premagovanje vsakdanjih naporov. V vojnih letih ga je tok dogodkov razmetaval ob ostre čeri krutih preizkušenj. Imel je veliko srečo, da je kljub hudim ranam preživel. Še večjo srečo pa imamo mi, ki smo lahko iz vsebine knjige spoznali njegovo bridko mladost in tako lažje razumemo dogajanje tistega časa. Človečnost je bila Jožetov stalni motiv v življenju, ostal je temu zvest vse do danes. Kot mlad zdravnik je začel na tolminskem in hitro postal priljubljen med prebivalci severne primorske. Takrat, ko je vsa tehnika odpovedala je Jože peš ali pa pozimi na smučeh odšel do pacientov daleč v gorske vasi. Pet desetletij ga veže skupaj z člani postaje gorske reševalne službe v Tolminu. Ljubezen do gora in svojega poklica ga je pripeljala do najvišjih gora na svetu. Kot doktor in alpinist je postal nepogrešljiv član himalajskih odprav, na katerih je svoje zdravniško znanje z pridom izkoriščal. Pomagal je vsem pomoči potrebnim ob poteh koder so odprave potovale, njegova premična ambulanta je delala brez premora. Med člani odprav in šerpami pa je Jože pomaknil meje zdravniške pomoči visoko v himalajska pobočja. Člani prve primorske alpinistične odprave v Ande leta 1982 se Jožeta spominjajo kot dobrega sopotnika, doktorja, kuharja in moralnega vodjo odprave. Dolga leta je Jože aktivno sodeloval v vrstah PD Nova Gorica, aktivno je sodeloval pri vodenju društvenih pristopov v domače in tuje gore. Velike zasluge ima tudi pri ustanovitvi alpinističnega odseka. V poznih letih, ko je njegov korak počasi opešal se je Jože kot star kozel umaknil v varno zavetje odkoder spremlja dogajanja današnjih dni. Čas si krajša z sprehodi, branjem in ob obujanju spominov, saj so spomini usoda tistih ki preživijo. Ob njegovem visokem življenjskem prazniku mu prijatelji in znanci želimo še veliko lepih dni. Šempeter 10.11.2008 Peter Podgornik