Planinarjenje po Kreti smo PD Nova Gorica izvedli v soorganizaciji z agencijo Oskar, ki nam je izbral tudi turistično vodičko, ki nas je spremljala celo pot. Planinske pohode je zelo obogatila s pripovedovanjem  zgodb, z vodenjem po turističnih zanimivostih in skrbjo za logistiko. Hkrati pa je v naši družbi nadgrajevala svoje planinske izkušnje na planinskih pohodih.

S šopom papirjev, raznih potrdil in dovoljenj zaradi znanega čudnega časa, smo se pozno zvečer odpravili na pot in se naslednji dan takoj po prihodu neučakano odpravili na prvi ogled. Privoščili smo si ogled starodavnega Knossosa in ugotovili, da je Kretsko sonce zelo vroče. Zato smo bili še bolj veseli, ko smo pri nastavitvi v hotelu ugotovili, da je cel hotel in bazen samo za našo skupino in družno poskakali v vodo.

Drugi dan smo se odpravili na raziskovanje pogorja Dikti. Povzpeli smo se na razgledno goro Afendis 1578 m, občudovali planoto Lassithi in se kasneje še spustili v globino, v jamo, kjer naj bi se rodil Zeus. Degustirali smo tudi lokalne dobrote, s čimer so nas prijetno presenetili  domačini. Nadaljevali smo z  avtobusnim ogledom vasic na planoti in se ustavili za ogled ene še delujoče  vetrnice za črpanje vode, ki so značilne za planoto. Analizo dneva smo imeli v našem bazenu.

Tretji dan smo imeli počitek že takoj po zajtrku, da so se odpravile težave z avtobusom. Pohod smo začeli na goratem rtu nad zalivom Mirabello. Hodili smo ob vetrnicah si z vrha ogledovali zaliv in otok Spinalonga, kjer so bili nastanjeni zadnji gobavci.  Kasneje smo se spustili vse do obale in se z ladjico zapeljali na ta otoček in si ga ogledali. Po kopanju smo se za kratek ogled ustavili še v Agios Nikolaos, potem pa hitro spet v naš zelo priljubljen bazen.

Pa je prišel na vrsto dan za osvojitev najvišjega. Po dolgi avtobusni vožnji smo se pripeljali precej visoko pod sam vrh mogočnega Psiloritisa 2456m. Na vrhu nas je pričakal roj pikapolonic. Sama sreča nas je obletavala ves čas postanka na vrhu. Po obvezni skupinski  fotografiji smo se spustili nazaj do avtobusa, si privoščili osvežitev z lokalno pijačo in sadjem, ter še zadnjič pohiteli v mamljiv hotelski bazen.

Peti dan smo vzhodni del Krete zapustili in se z vmesnimi postanki preselili na zahodni del. Ogledali smo si znamenit izvir v vasici Spili, se zapeljali do izliva rečice Preveli v Libijsko morje, se po reki sprehodili in v morju tudi kopali. Kasneje smo se zapeljali še do soteske, kjer omenjena reka izvira in se sprehodili do samih izvirov. Dan smo zaključili v novem hotelu.

Nov dan smo začeli zelo zgodaj. Pred hotelom je stala dolga kolona terenskih vozil, s katerimi smo se odpeljali v Bele gore. Očaralo nas je izjemno lepo okolje. Kot bi prišli na luno. Povzpeli smo se na vrh Pachnes 2453,  ki je le 3 metre nižji od najvišjega. Občudovali smo svet okrog nas. Zgledalo je, kot da smo v puščavi. Grelo nas je vroče sonce,  hladil nas je močan veter. Sledil je sestop do terenskih vozil in povratek na večerjo. Zvečer smo zapeli Zdravljico in nazdravili naši domovini za 30. rojstni dan.

Naslednji dan smo bili bolj v nižinah. Sprehodili smo se po soteski Topolia, se povzpeli do jame Agia Sophia in nadaljevali do ene najlepših plaž na otoku – Elafonisi. Očarala nas je rožnata mivka na obali s pridihom turkiznega morja in črnih skal. Za trenutek bi skoraj pozabili, da smo na planinarjenju. Ob povratku smo si ogledali  eno tipično vasico, se zapeljali še na razgledno točko nad Hanio in si pogledali grob Venizelosa. V cerkvici je ravno potekal krst in poroka, kar smo nekaj časa opazovali, nato pa se odpravili v hotel na večerjo.

Osmi dan je bil zopet planinski. Zapeljali smo se na planoto Omalos , kjer je tudi izhodišče za v sotesko Samarijo. Mi smo namesto navzdol startali navzgor, proti gori Gingilos 1980m.  Pot se v ključih hitro vzpenja in je  do sedla precej enostavna. Sam vrh pa zahteva nekoliko pazljivosti. Večina ekipe je ostala na kopastem predvrhu, nekaj vrha željnih pa se je odpravila do samega vrha Gingilos. Po skupinski fotografiji z lepim pogledom na planoto Omalos, smo se odpravili v dolino.

Naslednji dan smo se na to planoto zopet vrnili. Tokrat nas je čakalo 1200 m spusta po dolgi soteski Samarija. V normalnih časih je ta pot zelo oblegana, tokrat smo srečali komaj kaj ljudi in je edino gužvo predstavljala naša skupina. Soteska se zaključi pri morju brez cestne povezave. Čakanje na ladjico smo izkoristili za še zadnje  kopanje v morju . Zibanje ladjice nas je prijetno utrujene precej uspavalo. Še vožnja v hotel in zadnja noč na Kreti.

Zadnji dan smo polni lepih vtisov odleteli z otoka.  Čakala nas je še dolga avtobusna vožnja iz Milana. Do večera  smo prispeli v našo domovino.

 Zapisala: Maja Kajzer

Fotografije v galeriji: Darko Božič, Sabina Brlek, Maja Kajzer,Anka Rudolf