Planinski dom pri Krnskih jezerih je v najemu in bo stalno odprt od 1. 6.
Vodniško izletniški odsek
Planinarjenje v zaledju Riječine in Gorskega Kotarja
Planinarjenje po Gorskem Kotarju sva si vodnika Maja in Darko zamislila po svoje. Vreme, ki se je zadnji dan spremenilo iz suhega v mokro, pa nas je prisililo k spremembi. Iz arhiva pohodniških poti sva izbrala nadomestno turo na območju brez padavin.
Vesela druščina planincev, vsi člani PD Nova Gorica, smo se našemu zvestemu prevozniku (Prevozi Stopar) pustili zapeljati novim dogodivščinam naproti. Slavljenka Karmen nas je že na prvem postanku postregla s pecivom in zdravilnim napitkom. Zapeljali smo se proti Reki. Njeno zaledje skriva rečico, ki je nekoč ponosno poganjala mnogo mlinov. Pohod smo začeli na polovici toka reke Rječine. Sprehodili smo se ob rečni strugi, ki je bila obilno obdarjena z vodo, mlado zeleno listje na drevju pa je pot prav prijetno olepšalo. Daljši postanek smo naredili ob ruševinah nekdanjih mogočnih mlinov in si jih ogledali. Ob poti nikakor nismo mogli mimo kulturnih, okrepčilnih in verskih znamenitosti Trsata, zato smo Rječino tik pred izlivom v morje zapustili in se vzpeli na Trsat. Sledil je še spust po znamenitih stopnicah vse do našega avtobusa, ki nas je čakal na mestu, kjer Rječino objame morje. Na poti proti hotelu smo si pod deževnim oblakom prav na hitro pogledali center Ogulina, potem pa šli na večerjo v hotel. Kjer smo bili nastanjeni, sodeč po osebju, človek težko verjame, da se nahaja v sosednji državi, ne pa nekje daleč v tujih deželah. Že kar tradicionalno smo pred spanjem izvedli preverjanje, koliko oseb se lahko druži v eni sami mali sobici. Naslednji dan smo šli na čarovniško goro, Klek. Prav nič všečno so nas objeli prenizki gosti oblaki. Čutili smo strmino in blato pod nogami, videli pa do vrha prav nič. Veseli, da se nam včasih res kaj posreči, se je ob našem prihodu na vrh odprlo modro nebo. Meglice so se razkadile in nam omogočile lep razgled na Ogulin in okoliške vrhove. Ob sestopu smo pogledovali nazaj na markanten kamnit vrh in ugotavljali, da bolje, da zjutraj nismo videli, kam visoko gor moramo iti. Na poti proti domu smo se ustavili še v soteski Kamačnik, ki poleg lepot za oko omogoča tudi prijetnosti za želodec. Zadovoljni, da nam slaba napoved ni pokvarila pohodniškega vikenda, smo se odpeljali domov.
Zapisala: Maja Kajzer
Foto v galeriji: Darko Božič, Maja Kajzer, Miloš Velikonja
Dodajte svoj komentar
Novice
Posnetek spletnega seminarja o delovanju brezplačne...
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike PDNG.Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.
Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se!