Mladinski odsek Planinskega društva Nova Gorica vsako poletje organizira mladinski planinski tabor za otroke in mladino v osrčju slovenskih gora. Prvič so mladi taborili leta 1975 v Logu pod Mangartom. Danes, 40 let kasneje, pa smo se mladi planinci zbrali pod Krnom v vasi Krn. Tabor je potekal teden dni - od 10. do 17. 7. 2015, udeležilo se ga je 35 otrok od 1. do 9. razreda osnovne šole. Podkrnski škrati so nam letos zagotovili sončno in prijetno toplo vreme.

V petek popoldne smo se zbrali na avtobusni postaji v Novi Gorici ter se po ozki cesti pripeljali do tabornega prostora v vasi Krn. Za razliko od prejšnjih let, so nas letos pričakali že postavljeni šotori. Ko smo se razporedili v naša nova domovanja, smo začeli z urejanjem tabornega prostora, vodniku smo pomagali pri postavitvi zadnjih dveh šotorov. Po večerji in predstavitvi vodstva tabora nas je že čakala priprava na turo, po himni tabora in spustitvi zastave pa smo se odpravili v tople spalne vreče in zaspali.

Naslednje jutro smo se starejši udeleženci od 5. razreda dalje odpravili na težko pričakovani Krn. Ko smo prispeli do Gomiščkovega zavetišča, smo se okrepčali z malico iz nahrbtnika in čajem iz koče, oskrbniku pa predali ekološko posteljnino, ki smo jo vso pot smo pridno nesli za potrebe koče. Skupina mlajših planincev se je ta dan podala na Planico pod Krnom. Na poti so nas spremljale krave, v zraku pa skupina orlov. Fotografirali smo se pred kapelico, nato pa se strmo povzpeli na vrh, kjer smo malicali in se sladkali s čokolado.

Ob prihodu v tabor nas je že čakalo kosilo. Taborni prostor je bilo potrebno še nekoliko urediti - fantje so postavili Aljažev stolp, ki služi kot nabiralnik za skrito pošto, vsak šotor si je izbral svoje ime in ga zapisal na kamen. Dan smo zaključili s spoznavno-družabnim večerom.

Tretji dan nas je obiskala varuhinja gorske narave. Pokazala nam je, kako se izdeluje hiške za čmrlje in ose samotarke. Razdelili smo se v skupine, vsaka je imela svojo nalogo. Zelo smo bili navdušeni nad žaganjem, vrtanjem in okraševanjem hišic. Popoldne so vodniki postavili pravi adrenalinski park med drevesi. Nič nas ni bilo strah. Poslušali smo tudi predavanje o opremi, gibanju v gorah in prvi pomoči. Naučili smo se pletenja vseh osnovnih planinskih vozlov.

Na drugo planinsko turo smo se odpravili v ponedeljek. Mlajši smo osvojili Mrzli vrh, kjer se nam je odprl lep pogled na reko Sočo in okoliško hribovje. Tu je urejen tudi muzej na prostem s kavernami in jarki. Na planini smo poskusili tudi mladi sir. Starejši smo najprej osvojili planino Sleme, nato pa smo se pridružili mlajšim pod Mrzlim vrhom. Ubežali smo dežju in se pravočasno vrnili v tabor, kjer nas je osvežila popoldanska ploha. Ta dan smo dokazali, da imamo tudi nekaj plesnega talenta, saj nam je šlo učenje plesne točke zelo dobro od rok.

Naslednji dan smo se z avtobusi odpeljali v dolino in se sprehodili do slapa Kozjak. Očaral nas je 15 metrov visok slap, ki pada v tolmun modrozelene barve. Po fotografiranju na visečem mostu smo se odpeljali do Nadiže, kjer smo čofotali v prijetno hladni vodi in se posladkali z osvežilnim sladoledom. Pozno popoldne smo izdelovali kroglice z rožicami. Vodnice so nas z barvami za obraz spremenile v različne planinske motive. Zvečer smo se vsi metuljčki, kače, zvezde, markacije, planike, orli in podobni motivi zbrali ob tabornem ognju in prepevali planinske pesmi.

V sredo je bila na vrsti še zadnja planinska tura. Tokrat smo se starejši odpravili na Leskovški vrh (Maselnik), del skupine pa tudi na Veliki Stador, vsi skupaj pa uživali ob jezeru Lužnica. Mlajši planinci smo se povzpeli na planino Sleme, kjer so nam predstavili izdelovanje sira. Poskusili smo tudi svežo skuto in sirotko. Na poti navzdol smo se zabavali od napetem pripovedovanju zgodbe o velikanih Krnu, Krnčici, Mrzlinkotu in ostalih.

Četrtek smo izkoristili za tekmovanje v igrah brez meja. Odlično smo se odrezali v pantomimi in tekmovanju z jabolki na žlici. Vodenje slepega partnerja z žogo pa bomo morali še malo vaditi. Po kosilu so članice dveh najbolje pospravljenih šotorov izdelovale torto, ostali pa so pripravljali taborni ogenj ali izdelovali plakate. Zaključni večer ob tabornem ognju se je začel z zanimivimi predstavitvami šotorov, nadaljeval s peko hrenovk nad ognjem in zaključil s podelitvijo priznanj in planinskim krstom. Planinski župnik je vsakemu udeležencu dodelil krstno ime. Vsak udeleženec je moral stopiti v zdravilno krnsko blato, pomočnica pa ga je mazilila s čokoladno planinsko mastjo. Zadnjo noč so se zgodile številne planinske potegavščine, ki pa naj raje ostanejo skrivnost.

Tabor se je zaključil s pospravljanjem šotorov in predstavitvijo plesa staršem. Ob 17. uri smo ob dvignjeni zastavi še zadnjič zapeli himno in se poslovili do naslednjega leta, ko se zopet snidemo nekje v objemu gora.

Ker je bil letošnji tabor jubilejni, so bili od petka, 17. 7. do nedelje, 19. 7. pod Krn povabljeni tudi vodniki, pomočniki, udeleženci in vsi, ki so v zadnjih 40-ih letih pomagali pri organizaciji taborov. Pridružila sta se nam tudi idejni vodji in organizatorja prvega planinskega tabora v Logu pod Mangrtom – Kortinici leta 1975, Milena in Karel Bizjak. Skupaj smo obujali spomine na pretekle tabore in si izmenjevali izkušnje, vtise in prigode. V soboto zvečer smo ponovno mirno peli himno v zboru ter spustili zastavo. Spomnili smo se tudi na pokojno mentorico Sonjo Jogan. Preživeli smo lep družabni vikend pod našo goro Krnom. Zadnji dan pa ob pomoči vseh pospravili tabor in se varno vrnili v Novo Gorico.

Radi bi se zahvalili naslednjim podjetjem, ki so nam materialno in finančno pomagala pri izvedbi tabora: Davidov hram d.o.o., Eurospin Eko d. o. o., Fructal d.d, Ljubljanske mlekarne d.d., Kmetijska zadruga Tolmin z.o.o., Mab export d.o.o., Mercator d.d., Bolton Adriatic d.o.o., Pecivo d.d. Program je bil sofinanciran s strani Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (preko PZS) in Mestne Občine Nova Gorica. Zahvalili bi se tudi vsem, ki ste nas obiskali v taboru in pomagali pri postavitvi tabora in pri kvalitetnejši izvedbi programa. Zahvaljujemo se tudi naši kuharici Branki, ki je zavzeto skrbela, da nismo bili lačni.

Nekaj foto utrinkov iz taborov pa tukaj.