Po tistem toplem poletnem tednu pod Triglavom, smo morali izpeljati še srečanje po taboru, kjer smo zopet srečali svoje prijatelje, cimre in poznanstva, ki smo jih stkali na taboru v Mojstrani. V soboto 28. oktobra smo se dobili na parkirišču pri Solkanskem mostu, kjer vreme ni bilo nič kaj poletno. Močno je pihalo in vsi smo se čudili kako hitro je že prišla zima. A ko smo le začeli s hojo proti Sabotinu, smo se hitro segreli. Vodila nas je strma pot, čez stopnice, prečkali smo napis "TITO" in že smo bili na vrhu pri Sv. Valentinu. 70 ljudi je v dolgi koloni hodilo proti vrhu, majhni in veliki, mlajši in starejši, eni so hodili sami, drugi pa z malce več pomoči, eni brez težav, drugi pa z malce več besed. Vsi smo prišli na vrh grebena, kjer smo se ob cerkvici tudi poslikali, potem pa nadaljevali po grebenu proti koči, kjer nas je čakalo kosilo. Razdelili smo se v dve skupini, tako da so eni odšli na ogled kavern, strelskih jarkov in drugih skritih kotičkov Sabotina. Ta čas pa je druga skupina pojedla kosilo in sladka peciva. Z vodičem smo si ogledali muzej na prostem, razložil nam je takratno življenje vojakov, videli smo prostore, kjer so spali oficirji, njihovo "kopalnico" ter napravo za prezračevanje prostorov. Resda smo prišli na hrib Sabotin, vendar smo ga prehodili tudi znotraj.

Po kosilu je vsak dobil glaslo Hribolazen, kjer smo zbrali nekatere spomine na tabor, da pa kakšen spomin ne bo ušel iz glave, je vsak dobil še zgoščenko s slikami.

V dolino smo se kot pravi planinci vrnili peš, vodniki pa z avtom.

Nekaj foto utrinkov pa tukaj.

Zapisala: Anja Brus