Login

Vodniško izletniški odsek

Watzmann 2713 m, Nemčija

V soboto, 6. avgusta  smo se skupina 24. planincev in 3. vodnikov (Urška, Oskar in Jože) z avtobusom odpeljala v Bavarske Alpe s ciljem »vzpon na Watzmann«.

Po pet urni vožnji smo se za dve uri sprehodili ob zelenem jezeru Königssee od koder bi se ob jasnem vremenu videl Watzmann. Nadaljevali smo petnajstminutno vožnjo z avtobusom do njihovega izhodišča Wimbachbrücke, kjer smo se pripravili na vzpon. Vreme smo sicer imeli oblačno,  vendar je bila vremenska napoved za nedeljo lepša, zato smo upali na najboljše.

Začeli smo hoditi po sicer lepi, široki poti, a se je ta strmo vzpenjala, tako, da smo kar kmalu začutili prve znojne kaplje. Po večkratnem postanku, smo v manj kot štirih urah prispeli v Watzmannhouse, kjer so nas prijazno sprejeli,  nam dodelili sobo za prenočevanje ter nas postregli z večerjo.

V  koči smo Slovenci vedno dobrodošli, saj je bil prav naš Valentin Stanič, rojen v Bodrežu pri Kanalu leta 1800 prvopristopnik Watzmana, ki ga je tudi izmeril. Na koči je spominska plošča, ki jo je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, leta 2000 postavilo in slovesno otvorilo ob 200 letnici njegovega vzpona.  Da tu zares zelo cenijo  Staniča, imajo na menuju med drugim tudi jed, ki se imenuje Staničev golaž.

Po uspešno prestani noči, smo pozajtrkovali ter se pripravili na vzpon.  Že pred odhodom, se je par udeležencev odločilo, da ne bodo šli do Mittelspitze, kjer je glavni vrh, ampak samo do Hochecka - prehod iz enega na drugi vrh je namreč tehnično zahteven. Po slabih dveh urah smo prispeli na Hocheck, si malo oddahnili, opremili s samovarovalnimi kompleti ter po enournem prečenju grebena prišli do Mittelspitze. Na vrhu je zelo malo prostora. Stanič je v svojih zapisih celo napisal: »Ko sem si postavil zollmannsko ploščo, sem se komaj brez nevarnosti motal okoli nje, tako majhen je prostor na tem vrhu«.
Po obveznem fotografiranju in krajšem počitku, smo se vrnili na Hocheck in nato do Watzmannhausa. Po polurnem postanku, smo se začeli spuščati po strmi poti do našega izhodišča, kjer nas je čakal avtobus.

Da je bil planinski izlet na Watzman uspešen, se je videlo po razpoloženju udeležencev, saj so izražali zadovoljstvo in nasmeh, čeprav so bili vsi prijetno utrujeni.

Galerija slik M. Vidmar

Galerija slik N. Carbone

Galerija slik Oskar Birsa

Zapisal: Jože Sedevčič
Objavila: Amadeja Komprej

Oznake: 

Dodajte svoj komentar

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike PDNG.Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se!