AAAAAAAAAAAAAAA kako pa zbrišem komentar??? Ker je dvakrat objavu :(

Samo preizkušam novo geslo.

V petek sva z Moniko spoznavala zeleno-sive gore nad izvirom Soče. Podala sva se v vzhodno steno Pelca nad Klonicami, ki se je tokrat bleščala v jutranjem soncu na modrem ozadju, kot v kontrast nekaterim oblakom, ki sva jih opazovala na poti od doma. V steno sva vstopila nekoliko desno od smeri Čaša opojnosti, v nadaljevanju pa sva najbrž plezala nekje v njenem območju. Prehode sva iskala po zajedah, ploščah in kaminih v večinoma čvrsti ter s šopi trave in raznovrstnimi cveticami okrašeni skali. Rastlinje plezanja ne ovira pretirano, ampak prej pozitivno vpliva na estetiko doživljanja smeri. Po štirih urah sva dosegla vršni greben iz katerega so se ravno v pravem trenutku razšli vsi oblaki in nama omogočili razgled na bližnje vršace. Vode polni oblaki v okolici so naju spodbudili k nekoliko hitrejšemu sestopu z vrha, nižje pa so nama celo podarili prijetno osvežitev z glasbeno spremljavo. Priporočljiva stena.

Kot ste že lahko prebrali, je bilo v petek kar pestro, ampak to še ne ustavi želje po še in še dogodivščinah. Vikend je bil pred vrati, torej čas za akcijo! V soboto smo  se skupaj z Matejem (Ao Domžale),Davidom( Ao Rašica) in Drejcem zagnali v Dolgo nemško V Triglavu. Navzano smo preplezali ravno 2 raztežaja na začetku, tako nam vsaj ni bilo žal, da smo štrike nosili v steno. Dobra volja je kar pokala po šivih ob navdušenju nad odlično skalo, še bolj pa ker smo porabili za avanturco ravno 6 ur. Še en dooolg sestop (mogoče pa se je samo meni vlekel, ker sem bila že malo načeta) in smo bili pri Triglavski bistrici, od katere se človek kar s težavo odtrga-ko vsemu skupaj botruje misel na pašto  v dolini, pa še kar gre. Ker se vikend ne konča pri soboti in ker smo ravno bili pod Triglavom, sva se z Drejcem odločila za eno smer v Z delu stene. Prvotni plan: Šlosarska, je odpadel ob pogledu na kot je zgledalo kar svež odlom, tako da sva prtke prestavila v sosednjo Z zajedo. Smer je kar dobro nabita s klini, orientacija je na trenutke rahel izziv izstopiš pa v Jugov steber, kjer te pričaka gruščnat labirint- potem pa do plemenic. Pa srečno! 

Z Danjelo  vsa se odpravila v Steber revežev. Žal sem smer zgrešil (kot ponavadi) in zašel v sosednjo Kaminsko, ki je ravno tako nabita. Žal nekateri ne znajo zabijati klinov saj, sem dva klina kar potegnil ven in ju zabil na primernejše mesto. Šele v zgornji polovici  sva našla prehod v steber. Skala je bila dobra v primerjavi z ostalimi smermi v okolici Vršiča. V nedeljo sva bila v Diretisimi v Belih vodah, za katero je značilen dolg dostop in malo plezanja.