Planinsko društvo Nova Gorica

Tole se mi je dogajalo zadnje vikende. Prijetno plezalsko izkušnjo v Veliki babi je teden dni kasneje dodobra skazila Smer po zajedi (navezi Zoran-Manca in Stojan-Metka), zaradi katere sem zatrdno sklenila obesiti alpinistično kariero na klin, če le pridem cela iz smeri. Seveda sem si premislila že med sestopom na Vršič in po poti proti domu so se rojevali novi cilji.  Okus je takoj naslednjo soboto na spominskemu taboru popravil JZ raz Mangarta, ki sem ga plezala v navezi z Manco in v družbi Mitje M., Monike in Harija. V četrtek smo jo z Manco, Bogdanom in Igorjem M.

Z Majo sva bla pretekli teden v Švici. Po spominskem taboru, oz. v nedeljo smo se z nekaterimi člani razšli v nekem plezališču v Avstriji. Oni domov, midva pa proti Faker zeju, kjer sva se malo namočila v prijetno hladni vodici. Nato pa sva krenila proti zahodu, Švici naproti.

Že v petek popoldan se nas je sedem odpravilo na tabor, ter prespali v obeh bivakih, pet nas je šlo v bivak Gorizia, cvaj sloveniše jungle alpinistn, pa v Brunerju oziroma pred njim, ker je bivak še v popravilu!