Planinsko društvo Nova Gorica

Včasih pokličejo hribi tudi med tednom in, ni druge, je treba jt. Tako sva z Mitjem v torek pod večer legla k počitku v najinem Vinko-mobilu, ki je bil parkiran v Krmi. Po odličnem spancu sva ob petih zjutraj mlela zajtrk in kmalu iskala lovsko potko, ki od Kovinarske koče vodi pod pod Debelo peč (v pomoč ostalim - takoj za kočo je pot). Pot te v kakšni uri zložno pripelje pod steno in že lahko občuduješ svoj cilj.

Minulih 5 dni sem preživel na taboru PZS pod Marmolado. Zbralo se nas je 14 plezanja željnih ljudi, sam pa sem plezal z Luko Krajncem. Ker je najprej napoved kazala najlepše vreme za v soboto, smo se vsi odločili da gremo v petek spat v kočo pod steno in naslednji dan poskusimo preplezat katero izmed smeri, ki potekajo čez celotno steno. Dan se je začel že zelo zgodaj. Bujenje ob pol treh, ob štirih pa smo bili že na vstopu. Midva sva si izbrala smer Irreale, ki je ena izmed najdaljiših. Višinske razlike je v tem delu okrog 950 m, dolžina smeri je pa dobrih 1400 m.

V soboto sem z Juretom Hladnikom plezal Bergantovo + Čopa v Triglavu. Bergantova je dobro opremljena, le v najtežjem raztežaju je potrebno preplezat 3 m plate - 7b, kar pa nam ni uspelo. Drugače pa sva s Čopom opravila v dveh urah in pol.

Kot najbrž veste, sva bila z Mitjem v Dolomitih, kjer se je Mitja udeležil Lavaredo Ultra Trail, 90km, 5000m gor in še toliko dol, okrog treh Cin in nato po skupini Marmarole. Noro! Štart je bil s petka na soboto opolnoči, na pot se je podalo preko 500 tekačev iz vseh vetrov. Še vedno sem v šoku, kako navadni ljudje odtečejo tako stvar! Sploh so me presenetile ženske - jih je bilo mnogo in izgledajopovsem običajno, ampak tečejo pa kot stroji! Jaz sem Mitju na treh mestih pripravila okrepčevalnico, ampak revežu ni šlo nič po grlu.