Lani, ko sem po dolgih letih prišel pod Steno,  sem ob pogledu na veličastni centralni steber dobil močno željo po tem, da bi ga preplezal. Glede na to, da sva z Jernejem letos bolj vplezana, sva se odločila, da morava to čimprej uresničiti. Tako sva se v soboto ob 6. uri zjutraj odpravila v Vrata, z namenom preplezati Skalaško z ladjo (V+, 1000 m). Po krajšem sprehodu ob Bistrici sva se hitro znašla ob vznožju. Pri vstopu sva iskala nek turnc, ki ga Mihelič opisuje z nekakšnimi “sodčki”. Kako točno naj bi ti izgledali, se nama še zdaleč ni sanjalo. Tako sva v negotovosti priplezala do prvega raztežaja po težjem terenu, kot je opisano v vodniku. Sam sem začel s plezanjem prvega raztežaja v grdi, krušljivi zajedi z malo možnosti varovanja, le en klin “za psiho” mi je uspelo zabiti. Domnevam, da to ni bil pravi vstop, saj sem se na koncu znašel 20 m višje in desno od obstoječega sidrišča. Od tam sva jasno videla potek smeri in že sva plezala čudovito petico po tanki poči. Po nekaj raztežajih sva se razvezala in se sprehodila/poplezala po izpostavljeni polici na Skalaški turnc. Od tam sva nato nadaljevala do Gorenjskega turnca, kjer sva si vzela nekaj časa za razgled preko celotne Stene. Tokrat je naredil name Čopov steber enak vtis kot lani centralni in že sem dobil nov, mnogo težji izziv za v prihodnje. Po naslednjih petih raztežajih sva se znašla pod navpično pregrado (ladjo), ki naju je že cel dan vznemirjala. Ta je bila sicer detajl in izhod iz vseh težav, ki jih smer ponuja. Ob plezanju sem ves čas čakal na tisti V+, toda prej kot sem se zavedel, sem že vezal biča v zadnje sidrišče. Raztežaj je zelo dobro varovan in v odlični skali z lepimi prijemi, samo na plato je potrebno kdaj pa kdaj stopiti. Nad njo sva se razvezala in hitro plezala do roba stene. Obema se je zdela lažja od vstopnega raztežaja in mokrega kamina nad Gorenjskim turncem. Na poti za Plemenice sva pojedla in popila, kar nama je še ostalo od zalog. Po dobri uri počitka sva nadaljevala po poti čez Plemenice, ki ji ni in ni hotelo biti konca. Fotografije najdete v fotogaleriji.

Napisal: Aleksij Kraljič

Fotografije: Jernej Rijavec, Aleksij Kraljič