Ker so prvotni plani o Ortlerjevi skupini odpadli (preveč snega), smo se odločili, da gremo za krompirjeve počitnice malo pogledat v Dolomite. Tako se je v petek zjutraj proti zahodu odpeljala odprava, ki smo jo sestavljali: Tomo, Filipo, Robin, Filip in Rok M. Odločili smo se, da bomo ta dan plezali v skali nekje nad prelazom Sella. Med potjo smo se igrali z napredno tehnologijo, ki jo ponuja avto - GPS na daljinca! Ko smo prišli bližje cilju, smo začeli iskati vodniček za dolge smeri v okolici. Tudi to je bilo zabavno, nobena alpinistična trgovina jih ni imela, vsi so nas napotili v lokalno trafiko, kjer so nam hoteli najprej prodati vodniček za plezališče, pa za ferate, v turistični pisarni pa so nam bili celo pripravljeni priskrbeti gorske vodnike. Na koncu smo le dobili dve knjigi, part I in part II. Odločili smo se za part I, ker je bila začuda novejša.

Po malici na prelazu smo vlekli slamice za razporeditev po vrveh in nato smo šli; eni proti I Torre, drugi proti III Torre. Bilo je lepo plezanje, kot je značilno za Dolomite. Ob mraku smo se spet dobili pri avtu in se odpeljali v dolino po vodo. Naslednji dan smo imeli v planu pristop na Marmoledo (kot ji pravijo v ladinščini), zato smo se odločili, da bomo spali kar v dolini. Bilo je nekaj stopinj pod ničlo, mi pa smo si ležišče pripravili v delno zaprti lopi za kosilnico. Bilo je precej vlažno in zato nas je večino nekoliko zeblo. Toda že kmalu smo se vzpenjali proti zasneženemu vrhu Marmolade in smo  na mraz pozabili. Odločili smo se, da si nekoliko popestrimo pristop in smo zato obšli ledenik, nato pa naravnost na manjše sedlo in od tam po grebenu. Srečali smo nekaj jadralnih padalcev, ki so kar v kavbojkah in čevljih pristali na vrhu in nato spet odleteli. Po malici na vrhu smo se spustili nazaj v dolino, tokrat kar po normalni poti. Večer smo preživeli v lokalni pivnici, kjer smo ugotavljali razliko med točenim, pšeničnim, navadnim, velikim, malim... skratka med raznimi vrstami piva.

Ker smo naslednji dan spet hoteli plezati nekje v okolici prelaza Sella (in pa zaradi slabih izkušenj prejšnjo noč), smo se odločili, da bomo
prespali na parkirišču pod steno. Tam ni bilo nobene vlage, temperatura pa je bila približno pet stopinj nad ničlo. Spali smo precej dobro in se spočiti odpravili plezat še zadnjo smer za ta vikend. Spet smo imeli lepo plezarijo, nato pa tudi lep sestop po polici spet do avta. Med potjo domov smo se ustavili v piceriji, kjer so nas razumeli, tudi če nismo govorili italijansko. Izvedeli smo, da so lastniki iz Bosne, majhen svet. Zvečer smo prispeli v Novo Gorico. Domača postelja je bila kar užitek. Nekaj foto utrinkov pa tukaj.

Zapisal: Rok Mirt

_{Objavila: Tina Mavrič}