Leto 2006 je bilo vsekakor eno izmed zelo intenzivnih let tako glede sprememb v društvu samem kakor tudi sprememb, ki so prišle od zunaj. Tako beležimo:

• spremembe v vodstvu društva, ki je ostalo brez predsednika in osebe, zadolžene za gospodarska vprašanja,
• odpovedi nekaterih izkušenih članov za sodelovanje v organih društva,
• nepokritih nekaterih dejavnosti v društvu  kot so: propaganda, planinske skupine, gradbene zadeve itd. Vse te pomanjkljivosti so vplivale tudi na   gospodarsko dejavnost  društva, saj se je le-to zgrinjalo   na ene in iste osebe, ki pa so bile več ali manj nove in brez ustreznih izkušenj.

V letu 2006 je stopil v veljavo   nov Zakon o društvih, ki natančno opredeljuje status društva in pogoje za opravljanje pridobitne dejavnosti, kakor tudi zaostruje odgovornost za poslovanje društva, finančno materialno poslovanje, premoženje društva itd

.....in tudi spremembe Zakona o plačilnem prometu, Zakona o davčnem postopku, in Zakona o dohodnini.

Podpisana  je bila pogodba o vodenju računovodstva z računskim servisom RAFIS.

Navedeno je vplivalo tudi na poslovanje, ne pa tudi na miselnost nekaterih izvajalcev gospodarske dejavnosti v društvu, ki še vedno mislijo, da je  mogoče delati tako kot pred. . . ne vem koliko leti. 

Leto 2006 je zelo odmevno zaznamoval  nesrečni dogodek na tovorni žičnici  Lepena-Krnska jezera.

Poslovanje v planinskih postojankah: 

Upravljanje in oskrba v postojankah za potrebe planinstva zahteva v prvi vrsti zagotovitev primernega oskrbniškega osebja in   pogojev za odprtje koč. Zaradi izjemne obilice snega so bile v lanskem letu koče tehnično pripravljene kasneje in so se  odpirale, namesto 1. junija, 10 dni kasneje oz. 10. junija. Snežne razmere so ovirale predvsem dostop do Krnskih jezer in Krna.  Zaradi zaključevanja obnovitvenih del kuhinje se je z zamudo  odpiral tudi Dom Klementa Juga v Lepeni. 

S ciljem, da bi se poslovanje odvijalo čimbolj nemoteno in v normalnih razmerah, so bili pripravljeni in sprejeti:

• ceniki in normativi,
• oskrbnemu osebju so bili predstavljeni na začetku sezone pogoji poslovanja in naloge v zvezi s poslovanjem itd.
• Pred nastopom dela je bil izveden pouk in  preizkus znanja iz varstva pri delu za večino oskrbnega osebja in inštruktaža vodenja blagajniškega poslovanja zlasti v PD pri Krnskih jezerih. Z osebjem, ki je nastopilo delo, so bile sklenjene podjemne pogodbe. Isti dan so bile pripravljene tudi blagajne z vnosom cenikov za Lepeno in Krn.

Dve osebi smo z namenom, da bosta dajala inštrukcije in kontrolirala izvajanje Hccp načrta v lanskem letu poslali na eksterno izobraževanje. 

Že prvi dan poslovanja nas je v Lepeni obiskala in opravila pregled zdravstvena inšpekcija, ki je zahtevala dopolnitev načrta Haccp z načrtom za vodo.

Tekom julija smo prejeli odločbo davčne inšpekcije, na osnovi katere smo morali v začetku avgusta  poravnati 2,703.204 sit zaradi v letu 2004 in 2005 nepravilno obračunanega in odvedenega davka na dodano vrednost. 

Ker je bila prva helikopterska dostava blaga na Krn izvedena šele konec junija, je bilo za ta čas potrebno kočo oskrbovati z nahrbtniki, kar so izvedli predvsem člani AO.

Člani AO so tudi še pred odprtjem postojanke na Krnu očistili vodni rezervoar.

V začetku  julija je bil opravljen servis tovorne žičnice in pregled pooblaščenega Inštituta za varstvo pri delu iz Maribora, ki je pred izdajo pozitivnega mnenja odredil  odpravo pomanjkljivosti (med drugim posek vej na trasi). 

Sredi julija so bile izvedene meritve elektroinstalacij v PD pri Krnskih jezerih in v       Lepeni ter pregled in preizkus strelovodnih naprav, meritve oz. pregled ozemljitve  tovorne žičnice in meritve  zaščite pred dotikom na zgornji postaji žičnice;

V juliju je bil opravljen pregled PD v Lepeni in pri Krnskih jezerih zaradi izdelave požarnega reda. Za dom pri Krnskih jezerih je bil zaključen in postavljen v začetku septembra., ko nas je obiskal tudi požarni inšpektor. Za PD v Lepeni nas izvedba čaka v letošnjem letu. 

Tekom julija so bili kontrolirani in preizkušeni tudi gasilni aparati v vseh treh domovih, opravljena je bila  deratizacija.

Že v prvi polovici julija je zaradi suše začelo primanjkovati vode v zavetišču na Krnu tako, da je bilo vse pripravljeno za oskrbo koče z vodo s  helikopterjem. K sreči je prišla ena nevihta in naslednji teden še ena tako, da je zavetišče ob maksimalnem varčevanju z vodo uspelo prebroditi krizo do prihoda večjih padavin. 

Tretji vikend (21.7.) je zmanjkala voda tudi v PD Klementa Juga v Lepeni. Že v času pregleda rezervoarja (ponedeljek) je bilo stanje sanirano oz. se je ugotovilo, da je pomanjkanju vode botrovala velika poraba vode, da pa je nujno potrebno rezervoar  očistiti  in sanirati.

Takoj za tem je nastopil nov problem. Požar,  ki se je širil proti Trstelju, je  grozil tudi našemu planinskemu domu. K sreči ga je požrtvovalnim gasilcem uspelo obvarovati.      

V nedeljo, dne 30.7. je prišlo pri čiščenju trase do nesrečnega dogodka  s tovorno žičnico, ko se je med izvajanjem dela začela vlečna zajla odvijati in košara, v kateri so bili alpinisti Lapajne Bogdan, Vlado Makarovič in Jure Jablanšček  drseti navzdol proti vstopni postaji. Tik pred pristankom je Lapajne Bogdan izkočil in si s tem morda rešil življenje, vendar pa dobil najhujše poškodbe.   Druga dva sta jo odnesla z lažjimi poškodbami in ambulantno oskrbo.

Mesec avgust je   potekal v znamenju ugotavljanja vzrokov, ki jih je izvajal ZAG Ljubljana, dogovarjanju za čimprejšnjo sanacijo žičnice in iskanju možnosti za oskrbo doma pri Krn. jezerih.  S posredovanjem PZS, g. predsednika in generalnega tajnika nam je priskočila na pomoč vojska tako, da smo že tri dni za tem oskrbeli dom s količinami blaga, ki naj bi zadostovale za cca mesec dni, dočim je bila sanacija tovorne žičnice dokončno zaključena in ponovno pregledana s strani IVD Maribor 4.septembra.  

Opravljen je bil tudi servis traktorja, ki služi za prevoz blaga od zgornje postaje žičnice do doma pri Krnskih jezerih in preizkus tesnjenosti plinske instalacije.

Ni nam pa  uspelo izboljšati telefonske povezave z domom pri Krnskih jezerih.

Helikopterski prevoz blaga na Krn je bil v lanskem letu organiziran 4x. Sicer pa je bilo v lanskem letu za  oskrbo in poslovanje Gomiščkovega zavetišča na Krnu organiziranih 9 delovnih akcij, v katerih so razen enkrat, v vseh ostalih sodelovali izključno člani AO in MO. Opravljenih je bilo skupno 413 ur prostovoljnega dela, pri čemer ni všteto delo gospodarja oz. oskrbnika. 

Za planinski dom Klementa Juga v Lepeni, zlasti pred začetkom poslovanja in med sezono je bilo opravljenih 412 ur prostovoljnega dela, v katerem so sodelovali člani društva in gospodar.

Tudi za oskrbo in zagotavljanje pogojev za delo  Doma pri Krnskih jezerih je bilo lani opravljenih okrog 500 ur, ki se je nanašalo na čiščenje snega in dostopa do koče ter drugih del na sami koči kot tudi infrastrukturi. Izvedena je bila tudi delna sanacija ostrešja na zgornji postaji tovorne žičnice. 

Skupno je bilo v letu 2006 opravljenih 1326 ur prostovoljnega dela.

Investicijska obnova

Investicijska obnova kuhinje v Lepeni, ki se je začela konec leta 2005 in  je bila zaključena konec maja 2006, je izboljšala pogoje dela in obratovanja, finančno pa se je od predvidenih 3,5 mio sit zaradi dodatnih   gradbeno obrtniških del  povečala na 4.353.809,08 sit. Z dodatnimi deli je bila izvedena hidroizolacija tal, toplotna izolacija in obnova vodoinstalacij. 

Obnovitvena dela so bila v začetku leta 2006 zaključena tudi v Stjenkovi koči na Trstelju in so znašala 1,946.670,00 sit.

Nočitve

Nočitve so se v lanskem letu skupno  povečale za 20%, največ na Krnskih jezerih (123%) in na Krnu (117%), dočim so v Lepeni ostale na  ravni lanskega leta. 

Finančno poročilo

Ob  vsem storjenem in vseh prizadevanjih za izboljšanje poslovanja društva,  smo s poslovanjem  v letu 2006 lahko  zadovoljni.

Tako so se v letu 2006   prihodki povečali v primerjavi z letom 2005 za 24,66%, odhodki pa za 16,20% in so znašali:

• Prihodki    skupaj  61.225.656,11 sit
• Odhodki    skupaj  63.504.727,56 sit 

Presežek odhodkov  2.279.071,45 sit.

Po sklepu UO društva, je bil presežek odhodkov pokrit v breme društvenega sklada. 

Stanje v poslovnem izidu bi bilo drugačno (pozitivno), če ne bi društvo v lanskem letu moralo poravnati 2,703.204 sit zaradi v letu 2004 in 2005 nepravilno obračunanega in odvedenega davka na dodano vrednost. Vsekakor so rezultati ugodnejši od lanskih, saj so odhodki višji od prihodkov le za 3%, v  lanskem letu   za 11%. 

Glede na to, da  je društvo v lanskem letu ostalo brez gospodarja oz. osebe, ki bi  pokrivala to obsežno in  zahtevno področje in da smo tisti, ki smo naivno padli v to,  bili začetniki, so rezultati poslovanja zagotovo  primerni. Pri tem  tudi ni bilo veliko takih, ki bi  pomagali z nasveti.  

Na rezultat poslovanja so vplivali tudi zunanji vzroki, ki  so zagotovo vreme, zakonske spremembe in pa  dogodki, ki so se nepretrgoma vrstili eden za drugim in vplivali na stroške oz. odhodke.

Zaključek

Za v naprej bo potrebno dobro premisliti in natančno analizirati:

• Pogoje in način  poslovanja ter ga racionalizirati do najmanjših delov in poti;
• Zagotoviti  pestrejšo ponudbo  v kočah
• Kadrovsko gospodarsko področje pokriti s profesionalnim izvajalcem
• Izboljšati samo poslovanje po kočah, vztrajati na ažurno vodenih evidencah, uvesti merila za spremljanje stroškov ter merila za nagrajevanje osebja po doseženih rezultatih, zaostriti odgovornost osebja za nepravilnosti, gospodarji bi morali imeti večjo in odgovornejšo vlogo pri poslovanju postojank itd.