Slaba vremenska napoved je botrovala odločitvi, da po dolgem času ponovno obiščemo plezališče Erto. Tako smo se Matic Obid, Tomaž Cingerle, Marko Štrum in jaz, v soboto, 9.3., odpravili na »plezalni izlet« k italijanskim sosedom.

Do plezališča se pripeljemo po avtocesti proti Bellunu, izhod Longarone iz katerega se nato začnemo vzpenjati po vijugasti cesti proti jezu Vajont, tik nad katerim se nahaja plezališče. Jez Vajont je, žal, poznan po najvčji civilni tragediji v italijanski zgodovini, s katero pa je povezan tudi nastanek plezališča. Ponoči, 9. oktobra 1963, je z bližnjega hriba Monte Toc, zaradi razmočenosti terena, v akumulaijsko jezero nad jezom, zdrsnil večji del pobočja in povzročil ogromen val, ki je uničil spodaj ležeče kraje in v enem samem zamahu vzel približno 2000 življenj. Pljusk vode ob pobočje nad katerim sta kraja Erto in Casso, pa je razkril previsno steno, kjer je, po zaslugi alpinista Maura Corone, leta 1978 začelo nastajati pletališče. Erto, ki je veljalo za eno najtežjih plezališč v Evropi, je kraj, kjer se še danes srečujejo najboljši okoliški plezalci, saj njegov centralni sektor ponuja veliko izbiro težkih smeri do težavnosti 8c+. Ker je sektor previsen, je odlična destinacija tudi ob deževnih dneh. Malo više ob cesti najdemo sektojre s kar 47  lažjimi, položnejšimi smermi, težavnosti od 3a do 7a, vendar so le-ti primerni za plezanje le, ko ne dežuje.

Plezališče, kjer ni popustov pri ocenah, smeri pa so vredne svojega slovesa, je vsekakor vredno obiska. Če ne za drugo, zato, da se zaveš, da bo porebno še dosti trenirat, da boš lahko pri naslednjem obisku kaj splezal. :)

Na sodaj navedenih straneh najdete dodatne informacije o plezališču in Mauru Coroni:

vir fotografije:

http://www.magicoveneto.it/friuli/Vajont/Vajont-Moliesa.htm

ostale strani:

http://www.planetmountain.com/english/rock/crags/falesia.html?idfalesia=049

http://www.dispersoneiboschi.it/biografia.html

http://www.webandana.com/crags/pn/erto03.html

Maja Gregorič