Vikend v gorah z družabnim večerom se je tudi letos odpletel v našem lepenskem bivaku in bližnjih gorah. Spet se nas je nekaj zbralo z namenom obuditi spomin na v gorah ponesrečene znance in prijatelje iz AO-ja. V Lepeno so se že v petek zvečer pripeljali Damjan, Miha, Robin, Pavlo, Matej in Gregor Ž. z namenom plezanja naslednjega dne. Gore so se v sobotnem jutru prav vabljivo nastavljale. V jutranjih urah je bilo nebo še čisto in brez posebnih, grozečih pojavov, tako da vsaj dopoldne in še kako urico čez ni bilo pričakovati divjih ritmov nad glavo. Damjan, Miha in Robin so se podali v plezališče Kal Koritnica, kjer so obdelali precej smeri, Robin pa je stopil na pot plezanja v vodstvu. Pavlo, Matej in Gregor Ž. so obiskali severno steno Nad Šitom glave, kjer so ponovili Slavčevo in Černilogarjevo Madonno. Lepo smer, ki izkoristi povsem naraven prehod čez steno, brez posiljevanja. Naveza je v skalah dobro stekla in kaj hitro so bili čez. Sledil je obisk prvega raztežaja pred kratkim nastale smeri v plezališču na Vršiču. Nekoliko južneje od njih, natančneje v Špičju, sva se potikala s Filipom. Izbrala sva si nižjo steno v Vrhu Labrje. Čez to steno se ne pripleza na vrh grebena, ampak se smeri zaključijo kar nizko pod njim in so tako primerne tudi za manj stabilne dni. Midva sva plezala nekje v območju tretje tod znane smeri, gledano iz desne proti levi. Mravlje, pajki, hrošči in kakšen pogumen gams so se po teh skalah že večkrat sprehajali, ljudje pa le redko. Konkretno najkrajši plezalni dan v Špičju doslej, pa še ta kar dolg glede na višino stene. Po sestopu pa takoj v bivak. Pozno popoldne je na koncu Lepene že začelo cvrčati na vroči ploskvi, AO-jevci in somišljeniki pa so počasi kapljali vse do teme. Po že kar nekaj rundah rdečih in zelenih dobrot je prišel na vrsto Gregorjev izbor filmov, ki je lepo popestril večer. Najprej so snežni nostalgiki lahko uživali v posnetkih turnih smukov, ko pa smo se le spomnili, da je že avgust, se je usmerilo tematiko na času bolj domače aktivnosti. Videli smo lahko vse od plezanja v granitnih stenah Francije, Val di Mella, do odprave v Pakistan ter še precej več. Skratka za vsakega se je nekaj našlo. Čista zvezdnata noč pred bivakom je dala slutiti, da bo začetek naslednjega dne spet lep. Z Blažem iz Bca sva se v nedeljo odpravila na Vršič. Tam sva v severni steni Nad Šitom glave preplezala kombinacijo Vodnjaka želja, Trmastih kaminov in še nečesa v zgornjem delu stene. Zoran, Rok in Gregor so ta čas obiskali vznožje stene. Njihovi glasovi so prav jasno odmevali v najbolj trmastem previsu Trmastih kaminov. Na vrhu sva si privoščila obilen postanek, na sestopu pa uživala v rahlem pršu, ki naju je komaj kaj ohladil in se ni razvil v nič večjega, tako da sva lahko pri avtu mirno pospravila opremo in še malo posedela. V dolini naju je sonce že klicalo na zaključno pijačo in zapečatenje dneva.    Še en tabor je mimo. Il Meteo : odhod = 1:0. 

Mitja Filipič