Pihavci na spominski vikend

V soboto okoli sedmih nas je sedem krenilo mimo učnega doma v Bavšici proti ostremu grebenu Pihavcev. Sedmerico so poleg mene sestavljali še Pika, Tomo, Mikuž, Rok, Brumat in Mateja iz severne strani Julijcev. Markirani poti na Bavški Grintavec smo sledili vse do lovske koče na planini Bukovec, kjer smo se odcepili proti našemu grebenu. Od lovske koče smo najprej sledili še vidni stezi, ki se je kmalu izgubila, tako da nam nekaj iskanja prehodov na dostopu ni ušlo. Našli smo lep prehod po strmih travah s slabo vidno lovsko stezo ter končno dosegli sedlo Vrh Osojnika, kjer smo našli primerno mesto za malico in okušanje aromatične vsebine Brumatove prisrčnice. Greben nam je na dostopu postavil nekaj ugank z navidez precej strmimi mesti. Vendar pogled na dostopu pogosto vara. Greben je sicer res izpostavljen. Njegove stene se z rezi iztekajo v dolino brez večjih polic in podobnih razčlemb. Približno je videti tako, kot bi prislonil dve igralni karti pod ostrim kotom eno ob drugo. Strme trave in ploščate skale pod nami so nas vseskozi spremljale in začinile pogled proti čevljem. Same težave na grebenu so se izkazale za bolj mile, kot se nam je zdelo na dostopu, še vedno pa nekje zadišale po III. stopnji. Večinoma smo plezali po mešanici travnatih blazin in skal, hodili po travah in le mestoma naleteli na kratke odseke čiste skale. Vrv smo uporabili le med M. in V. Pihavcem, kjer smo opravili en skoraj 30 metrski spust v škrbino. Pred nami se je v daljavi ves čas odmikal trop gamsov. Takšna skupina dvonožcev tu ni vsakdanji pojav. Kaj hitro smo dosegli drugi konec grebena in tam iskali prehode skozi rušje, preko strmih trav in nazadnje po strmem gozdu, ki se je nižje le polegel, prave poti pa vse do doline našim utrujenim nogam ni ponudil. Za nami je bila dolga, samotna in vseskozi izpostavljena grebenska tura, katere nam ni bilo žal. Skupinica se je nato razšla in spet smo se našli zvečer v Lepeni ob raznih dobrotah in pripovedovanju dnevnih dogodivščin, ki se jih je na različnih koncih nabralo kar nekaj.

Plezalo se je tudi:

Mangart, JZ raz

Lepo Špičje, Centralni steber

Mala Lojtrca, Ive-Piemontese

Visoka Bela Špica, Severni raz

Visoka Polica, Desna direttissima

Prisojnik, Najstnica

Nedeljo pa je večina ekipe preživela v bolj sproščenem vzdušju v plezališču v Trenti. Sledil pa je obvezen skok v osvežujočo Sočo.

Napisal: Mitja Filipič

Fotografije najdete v  fotogaleriji.