Zadnji izlet v šolskem letu je bil tradicionalno namenjen otrokom in staršem. Ker je bil ravno na ta dan  (16. 06. 2012)v Kranjski Gori dan slovenskih planincev in praznovanje 100-letnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji, smo se odločili, da bo to naš cilj. Z avtobusom smo se iz Nove Gorice že zgodaj zjutraj odpeljali proti Kranjski Gori. Vmes smo imeli krajši postanek s kavo in že sta naša avtobusa odrvela naprej. Izleta se je udeležilo kar 72 planincev  vseh starosti, z nama z Matejem pa so šle še štiri mentorice, ki so nama bile kot vedno v veliko pomoč.

Ob 10. uri nas je pri žičnici že čakala prijazna lokalana vodička in nas popelja po Kranjski Gori mimo hiše pisca Kekca - Josipa Vandota. Krajši postanek smo naredili tudi pri kipu Kekca, kjer nam je vodička povedala zgodbo v domačem  narečju, ki jo nismo razumeli. Nato smo se podali po "Kekčevih stopinjah" vse do jezera Jasna. Sledila je malica in zaslužen počitek.  Ko smo se okrepčali, smo se vrnili v center mesta in se v Liznjekovi domačiji srečali s pravo Pehto. Ta je otrokom in staršem natrosila kup modrosti in zanimivih pripovedi o Kekcu, Bedancu in drugih junakih. Staršem in vodnikoma ter mentoricam je ponudila sirup proti strahu, ki naj bi jim pregnal strah. Sledil je ogled domačije in vrnitev na prizorišče dogajanja, kjer so bile stojnice s propagadnim materialom in informacijami o Planinski zvezi Slovenije, Gorski reševalni službi, ipd.

Ob 14h smo že nestrpno čakali na prikaz GRS reševanja. V zraku sta bila kar dva helikopterja. Reševalci so prikazali vajo iz reševanja ponesrečenecav iz žičnice, iskanja ponesrečencev z reševalnimi psi in reševanje z uporabo helikopterja. Za vse nas je bila to edinstvena in nepozabna izkušnja, saj nimamo posamezniki vsak dan možnosti spremljati, kako te stvari v realnsoti sploh potekajo. Ko se je reševanje zaključilo, smo množično ploskali in mahali reševalcem, saj smo bili navdušeni nad njihovim delom. Sledil je ogled slavnostne povorke, na kateri so se predstavili reševalci, praporčaki, gasilci, vodniki, ipd. Povorko smo spremljali z velikim ponosom in z aplavzi ter vzkliki. Vsi smo želeli tem hrabrim ženskam in možem izkazati spoštovanje in hvaležnost, ki jo gojimo do njihovega prostovoljnega in nesebičnega dela. Brez njih bi bile naše gore veliko bolj nevaren kraj. Hvala vam iz srca. 

Izlet smo zaključili z zahvalami mentoricam, ki so vse leto pridno in marljivo skrbele za naše planince po šolah. Mislim, da je bil ta izlet lep zaključek planinskega šolskega leta. Zahvaliti se gre vsem, ki so organizirali tako lepo prireditev.

Se vidimo naslednje leto na izletih. Do takrat pa varen korak in čim več lepih trenutkov v gora.

Nekaj utrinkov iz izleta pa tukaj.

Poročilo napisala: Tina Vodopivec